Jesen.

Hodila sem po svoji ulici,

proti mestu.

Veter je močno pihal

in trgal liste z dreves.

Ti so se lovili po zraku

in na tleh pred mojimi koraki.

Nisem gledala okolice in kaj se dogaja.
Ni me sploh zanimalo, kaj se dogaja okoli.
Gledala sem pred seboj, v tla, 

sledila svojim dolgim korakom

in gledala kako se listje lovi.

Prečkala sem most in opazovala 

kako se v reki sveti sonce.

Pristala sem pred semaforjem.

Končno sem pogledala navzgor. 

In kar sem videla je bila 

rdeča lučka v obliki človečka. 

Stala sem in čakala na zeleno luč. 

Semaforjev ne maram,

ker kadar samo stojim in čakam, zgubljam čas.

Skratka veter mi bo še naprej mršil lase
in liste bo razmetavalo naokoli.
Ker je tu že jesen.

K.